UPORABNI DOKUMENTI
POSTOPEK OBRAVNAVE PRIJAVE NEPRAVILNOSTI ALI ZLORABE V ŠPORTU
Šport predstavlja zelo pomembno družbeno dejavnost, v kateri se povezujejo različne starostne skupine športnikov, trenerjev, športnih delavcev, navijačev.
Čeprav si velika večina vključenih v šport prizadeva k uveljavljanju vrednot in spoštovanju pravil, vedno lahko nastopi tudi situacija, ki ni skladna s pravili, posega v pravice posameznika ali skupine in lahko predstavlja zlorabo.
V primeru zlorab ali kakršnih koli drugih nepravilnosti, tudi samo vprašanj glede določene situacije, lahko prijavitelj to pošlje z odkrito identiteto ali anonimno.
Prejeto prijavo bo prejela komisija za Šport pri LZS. Prijavo v obravnavo nato pošlje IO-LZS, ki pri obravnavi upošteva potrjen Disciplinski pravilnik in Statut LZS. V primeru, da se prijava navezuje na dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ga IO-LZS preda Policiji, Državnemu tožilstvu ali sodišču.
POSTOPEK ODDAJE PRIJAVE
ANONIMNA PRIJAVA
LZS je vzpostavila sistem anonimne prijave preko sistema Žvižgavka – portal za javljanje nepravilnosti v športu, za katerega je na nacionalni ravni odgovoren Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez. Prijavo preko Žvižgavke lahko oddate anonimno ali z zapisom osebnih podatkov vključenih oseb. Prijavo se odda preko povezave: https://lzs.zvizgavka.si
Po pošti z anonimno poštno pošiljko, ki jo pošljete na naslov Letalska zveza Slovenije, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana s pripisom « PRIJAVA NA ŠPORTNO KOMISIJO – NE ODPIRAJ«
PRIJAVA Z ODKRITO IDENTITETO
Prijavitelji lahko svojo prijavo pošljejo po elektronski pošti na naslov:
Prijavitelji lahko prijavo podajo pisno po pošti z navedbo prijavitelja in poštno pošljejo na naslov Letalska zveza Slovenije, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana s pripisom « PRIJAVA NA ŠPORTNO KOMISIJO – NE ODPIRAJ«
Prijavitelji se lahko osebno zglasijo pri pooblaščeni osebi na LZS in podajo prijavo. V tem primeru se vodi zapisnik pogovora.
ENOTNA KONTAKTNA TOČKA NA LZS ZA JAVLJANJE ZLORAB ALI NEPRAVILNOSTI V ŠPORTU
KONTAKTNA OSEBA
Vito Rome
e-pošta: integriteta@lzs-zveza.si
ANONIMNA PRIJAVA
Povezava: https://lzs.zvizgavka.si
Varuh športnikovih pravic
Varuh športnikovih pravic
Varuh športnikovih pravic je v svetu športa ena izmed novih oblik pomoči in varovanja športnikov v okviru t. i. družbene odgovornosti v športu. Na voljo je za podajanje neodvisnega svetovanja športnikom o njihovih pravicah in o možnostih uveljavljanja oziroma zaščite pravic v primeru suma ogrožanja.
Po Zakonu u športu (ZŠpo-1) je varuh športnikovih pravic oseba, ki:
- skrbi za pravice športnikov in strokovnih delavcev v športu,
- obravnava pritožbe, pripombe, predloge in pobude športnikov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov, strokovnih delavcev v športu, izvajalcev športnih programov, lahko pa tudi državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil,
- objavlja primere dobrih in slabih praks v športu na spletni strani varuha športnikovih pravic in
- o tem obvešča javnost, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
Naloga varuha je, da varuje športnike pred nehumanim delom trenerjev in drugih športnih delavcev kot so:
- siljenje k tekmovanju kljub poškodbi ali stanjem, ki lahko negativno vplivajo na zdravje,
- pretirana uporaba metod treninga, ki lahko vodijo v pretreniranost in prezgodnjo izgorelost športnikov,
- napeljevanje športnikov k uporabi nedovoljenih poživil v športu,
- spolno in fizično nasilje nad športniki ter
- druge oblike verbalnega in psihološkega nasilja nad njimi.
KONTAKTNA OSEBNA
dr. Rožle Prezelj
Varuh športnikovih pravic
rozle.prezelj@gov.si / 051 388 361
Inšpektorat RS za šport
Inšpektorat RS za šport
Na Inšpektoratu za šport opravljamo inšpekcijske nadzore nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo področje športa.
Inšpektorji za šport smo zadolženi za nadzor izvajanja športnih programov v lokalnih skupnostih in uresničevanja javnega interesa v športu, izvajanja strokovnega dela v športu, pravic športnikov, športnih objektov in površin za šport v naravi, namenske porabe javnih sredstev, športnih prireditev ter preprečevanja nasilja v športu in na športnih prireditvah.
Prijava kršitve Inšpektoratu RS za šport
SLOADO
SLOADO
Je nacionalna antidoping organizacija, ki si skupaj s slovenskimi športnimi zvezami prizadeva ščititi pravice športnikov za udejstvovanje v športu brez dopinga.
SLOADO je neodvisna protidopinška organizacija, ustanovljena 25. septembra 2013 s strani Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. SLOADO je v Republiki Sloveniji pristojna za izvajanje programa preprečevanja dopinga v športu, ki temelji na zaščiti temeljne pravice športnika, da trenira in tekmuje v okolju brez dopinga, in mora zagotavljati usklajen in učinkovit program boja proti dopingu na področju odkrivanja, odklanjanja in preprečevanja dopinga v športu.
Nenamerni doping v športu
Nenamerni doping in postopek kontrole dopinga
Nenamerni doping je nenamerna kršitev protidopinških pravil, ki je pogosto posledica strokovne napake, neznanja ali malomarnosti.
- nezavedno jemanje prepovedane zdravilne učinkovine zaradi namernega dodajanja v prehrano ali v športne napitke s strani tretje osebe;
- neustrezno farmakološko zdravljenje vrhunskega športnika z zdravilnimi učinkovinami, ki so na Listi prepovedanih snovi in postopkov;
- neustrezna ureditev dokumentacije za pridobitev statusa terapevtske izjeme pri športnikih s kroničnimi bolezenskimi stanji
- pasivna inhalacija prepovedanih snovi;
- uživanje prehranskih dopolnil, ki so kontaminirana s prepovedanimi snovmi.
Športnik je sam odgovoren za snovi, ki pridejo v njegovo telo, zato tudi v primerih nenamernega dopinga veljajo za športnike enake sankcije kot za športnike, ki so namerno jemali prepovedane snovi.
Adel izobraževanja
Adel izobraževanja za športnike in trenerje
Program za učenje športnikov o zdravju in boju proti dopingu športnikom zagotavlja informacije o nevarnostih dopinga in pomenu protidopinških kontrol ter spodbuja pozitivne pristope k izogibanju dopingu. Orodje poudarek preusmerja s tega, kar je športnikom prepovedano, na ponujanje rešitev za napredek v športu brez uporabe dopinga.
CoachTrue zagotavlja protidopinško izobraževanje za trenerje vrhunskih in rekreativnih športnikov. Vsebuje različne module o vseh protidopinških postopkih kot tudi vadnice, aktivnosti s scenariji in kvize.
https://adel.wada-ama.org/learn
Obnezno je za vse registrirane športnike in trenerje, da opravijo protidopinško e-izobraževanje ADEL oziroma opravijo obnovitveni tečaj. Opravljeno izobraževanje je obvezno za pridobitev licence LZS. Obvezno je za vse športnike od vključno 14. leta dalje in trenerje.
Priporočljivo je tudi za starše otrok in mladostnikov, starih do 20 let.
ŽVIŽGAVKA – Anonimna prijava dopinga
ŽVIŽGAVKA – Anonimna prijava dopinga
LZS je vzpostavila sistem anonimne prijave preko sistema Žvižgavka – portal za javljanje nepravilnosti v športu, za katerega je na nacionalni ravni odgovoren Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez. Prijavo preko Žvižgavke lahko oddate anonimno ali z zapisom osebnih podatkov vključenih oseb. Prijavo se odda preko povezave: https://lzs.zvizgavka.si
Vrste zlorab v športu
Vsako namerno dejanje nasilja oz. agresije, ki povzroči (dejansko ali potencialno) telesno poškodbo ali travmo drugi osebi, ki se ne zgodi neposredno v kontekstu športnih pravil.
Primeri:
- udarjanje, pretepanje, brcanje, udarjanje s pestjo, klofutanje, potiskanje, grizenje, tresenje, davljenje, vlečenje za lase, zastrupitev, povzročitev opeklin, utapljanje ali drugačen napad in/ali druga dejanja, ki povzročijo telesno poškodbo, bolečino ali okvaro,
- prisilno ali predpisano neprimerno telesno dejavnost (npr. starosti ali telesni sposobnosti neustrezne obremenitve pri treningu, neustrezno obremenitev ob predhodnih poškodbah ali bolečinah), prisilno uživanje alkohola ali sistematične dopinške prakse.
- spodbujanje k uporabi substanc za izboljšanje zmogljivosti, uravnavanje telesne teže/velikosti ali odložitev pubertete
- vadba športnikov z obremenitvami, neprimernimi za njihovo starost ali telesno zrelost
- Vadba ali tekmovanja športnikov kljub poškodbi ali bolečini
- izvajanje gibov, za katere nimajo dovolj znanja, kar povzroči ali predstavlja tveganje za poškodbe
- vadba v ekstremnih vremenskih razmerah
- uporaba telesnega kaznovanja ali pretiranih kardio vaj kot disciplinskega ukrepa
- kaznovanje za »slabo« igro ali kršitve pravil z odrekanjem hrane, tekočine ali z namernim povzročanjem bolečine
Kako prepoznati fizično zlorabo?
Mlad športnik, ki kaže naslednje znake, je morda žrtev telesne zlorabe:
- ima nepojasnjene poškodbe (npr. opekline, ugrize, modrice, praske, zlomljene kosti ali podplute okoli oči)
- ima poškodbe ali sumljive sledi na delih telesa, ki se običajno ne poškodujejo pri običajni igri
- se umika ali postane vidno zaskrbljen ob približevanju odraslih
- kaže odpor do preoblačenja pred drugimi ali nosi dolge rokave/hlače tudi v vročem vremenu
- se boji iti domov, na trening ali druge športne objekte
- poroča, da ga je poškodoval odrasli ali vrstnik
- krožijo govorice, da naj bi otroka poškodovali starši, trener ali vrstniki
Brezkontaktno vedenje ali dejanje namernega povzročanja psihološke ali čustvene škode posamezniku, lahko spodkopava posameznikov občutek identitete, dostojanstva in lastne vrednosti. Pri mladih športnikih lahko poleg tega negativno vpliva na njihovo razvojno blagostanje oz. razvoj.
Del psihološke zlorabe je tudi ustrahovanje, oz. nadlegovanje (angl. bullying), ki je neželeno, ponavljajoče se in namerno, agresivno vedenje, običajno med vrstniki, in lahko vključuje dejansko ali zaznano neravnovesje moči.
Psihološka zloraba ali ustrahovanje sta lahko besedna ali nebesedna ter se lahko izvajata tudi preko družbenih omrežij ali na spletu.
Primeri:
- verbalni napadi (agresija), žalitve, poniževanje, ustrahovanje, zasmehovanje, grožnje, manipulacija, nenehno kritiziranje, ostra kritika, ignoriranje, grožnje, kričanje.
- lažne izjave ali laži, obrekovanja, usmerjena proti drugemu, lahko tudi anonimno.
- Neverbalna zloraba je lahko posredna (mimika, nesramne kretnje, zaničevalne kretnje) ali neposredna, npr. manipuliranje/uničevanje prijateljstev, sistematično izključevanje, ignoriranje, izolacija, omogočanje molka kot sredstvo pritiska.
- Ustrahovanje (bullying) lahko vključuje dejanja, kot so grožnje, širjenje govoric ali neresnic, fizično ali verbalno napadanje nekoga in namerno izključevanje nekoga. Ustrahovanje je lahko tudi skupinsko, kot npr. ponižujoče in tvegano uvajanje novih članov ekipe s strani obstoječih članov ekipe.
- dejanja, kot so metanje predmetov s strani trenerjev v prisotnosti športnikov, udarjanje po stenah ali uničevanje športne opreme zaradi jeze ali frustracije nad športnikom
- uporaba strahu kot glavne motivacijske strategije pri športnikih
- postavljanje nerealno visokih pričakovanj glede uspešnosti, ali pa dajejo športniku občutek, da je njegova osebna vrednost odvisna od športnega uspeha
- zanemarjanje in odrekanje trenerske pozornosti kot oblika kaznovanja
- nadzor nad vsakim vidikom športnikovega življenja, kot so prehrana, spanje ali odnosi, ki presega razumno mejo glede na njihovo razvojno stopnjo
Kako prepoznati psihološko zlorabo?
Mlad športnik, ki kaže naslednje znake, je lahko žrtev psihološke zlorabe:
- kaže skrajnosti v vedenju (npr. izredno pasiven ali agresiven)
- kaže znake depresije ali ima samomorilne misli
- daje negativne izjave o sebi in svojem vedenju (npr. »Nikoli nič ne naredim prav«)
- poroča, da ne more razviti čustvenih vezi z drugimi
- je umaknjen, tesnoben in osamljen
- ima nenavadne strahove in tesnobe
- verjame, da si zasluži kazen
Kakršnokoli vedenje spolne narave, ne glede na to, ali gre za dejanje s stikom ali brez stika, pri katerem ni privolitve ali je privolitev izsiljena/manipulirana ali je ni mogoče dati. Spolna zloraba s stikom obsega vsako dejanje spolnega stika, ki vključuje kakršno koli namerno dotikanje, ljubkovanje ali penetracijo intimnih delov telesa žrtve s strani storilca z namenom vzbuditi ali zadovoljiti storilčevo spolno željo ali kot sredstvo poniževanja, poniževanje ali kaznovanje žrtve. Vključuje dejanja, kot so spolni napad, posilstvo, nadlegovanje, neželena spolna prizadevanja ali kakršna koli oblika spolnega stika brez izrecnega in prostovoljnega soglasja vpletene osebe.
Ob tem lahko delimo dve vrsti spolnih zlorab:
- Spolno nadlegovanje je katerakoli oblika nezaželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega vedenja spolne narave, ki krši športnikovo dostojanstvo, zlasti kadar ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.
- Spolna zloraba je vsako vedenje spolne narave, ne glede na to, ali gre za nespoznaven, spoznaven ali penetrativen stik, kadar je privolitev izsiljena/manipulirana ali pa ni dana oziroma je ne more biti.
Se zgodi, kadar odrasla oseba ali oseba na položaju moči (npr. starejši ali mlajši, ali telesno bolj razvit športnik) vključi otroka v katerokoli obliko spolne aktivnosti.
Primeri:
Spolno nadlegovanje vključuje, vendar ni omejeno na, spolno usmerjene komentarje, šale ali geste; neželene ali neprimerne spolne predloge; intimna vprašanja o telesu ali zasebnem življenju; in prisiljevanje športnikov k nošenju pretirano razkrivajočih oblačil.
Kako prepoznati spolno zlorabo?
Mlad športnik, ki kaže naslednje znake, je lahko žrtev spolne zlorabe:
- spolno obnašanje, ki je bistveno bolj napredno, kot bi pričakovali za otrokovo starost
- spolno prenosljiva bolezen, zlasti pri otrocih mlajših od 14 let
- znaki strahu pred določeno odraslo osebo
- poročanje o nočnih morah ali močenju postelje
- težave v duševnem zdravju – anksioznost in/ali depresija
- samopoškodovanje
- samomorilne misli
- poročanje o spolni zlorabi s strani starša ali drugega odraslega skrbnika
Katera vedenja odrasle osebe so lahko sumljiva?
Razmislite o možnosti spolne zlorabe, kadar starš ali odrasla oseba iz športnega okolja:
- si izmišljuje izgovore, da bi bil sam z otrokom
- prosi mladega športnika, naj pride prej ali ostane dlje, ko drugih ni prisotnih
- otroku zastavlja vprašanja spolne narave
- kaže pretirano zanimanje za otrokovo telesno razvitost ali videz
- posega v otrokovo zasebnost (npr. vstopi v kopalnico ali garderobo)
- otroku daje darila brez jasnega razloga
- pretirano nadzoruje otrokovo gibanje, priložnosti za pogovor z drugimi ali za druženje s prijatelji
- spodbuja otroka, naj skriva skrivnosti pred drugimi odraslimi
- otroka povabi ali odpelje k sebi domov za športne ali nešportne namene
Neuspeh ali opustitev zagotavljanja ustrezne oskrbe, podpore ali pozornosti šporntiku, kar povzroči škodo ali potencialno škodo njegovemu dobremu počutju oziroma ohranjanju njegovega fizičnega in duševnega zdravja. Pri mladih šporntikih pa lahko ogrozi tudi njihov razvoj.
Primeri:
- Neazdovolitev osnovnih potreb, kot so hrana, pijača, oblačila, počitek, spanje, okrevanje, zdravstvena oskrba in zdravljenje, starosti in zmožnostim primerno okolje, varno fizično in psihološko okolje ter pomanjkljiva čustvena podpora.
- izpostavljanje športnikov ekstremnim vremenskim razmeram brez zagotovitve ustreznih oblačil ali hidracije
- izpostavljanje športnikov večjim varnostnim tveganjem, na primer puščanje mladih športnikov brez nadzora med treningi ali tekmovanji, uporaba nevarnih ali slabo vzdrževanih vadbenih objektov, neupoštevanje varnostnih smernic ali nezagotavljanje varnega prevoza
- ignoriranje ali nezagotavljanje ustrezne podpore športnikom, ki doživljajo močno čustveno stisko ali kažejo znake težav v duševnem zdravju
- ignoriranje neustreznega vedenja športnikov, medvrstniškega ustrahovanja ali nadlegovanja med člani ekipe
Razmislite o možnosti zanemarjanja, kadar starš ali odrasla oseba iz športnega sistema:
- kaže ravnodušen odnos do otroka
- ne odgovarja na otrokove čustvene potrebe (npr. znaki hude tesnobe ali stiske)
- pogosto pušča otroka samega ali brez nadzora
- ne zagotavlja potrebne zdravstvene oskrbe za otroka
- kaže malo zanimanja za otrokovo dobrobit
- deluje apatično ali depresivno
- zlorablja alkohol ali droge
Kako prepoznati zanemarjanje?
Mlad športnik, ki kaže naslednje znake, je lahko žrtev zanemarjanja:
- pove, da doma ni nikogar, ki bi skrbel zanj
- pogosto deluje lačen
- kaže znake slabe osebne higiene, kot so umačana oblačila ali nečisto telo
- ima nezdravljena zdravstvena stanja ali poškodbe
- deluje žalostno, osamljeno in nesrečno
- ima težave pri navezovanju in ohranjanju prijateljstev
- se zadržuje na športnem objektu ali drugje, da bi se izognil vrnitvi domov
Zloraba pravic posameznika v zvezi z njegovimi finančnimi zadevami, sredstvi ali premoženjem, vključno z nepravilno ali nepooblaščeno uporabo posameznikovih finančnih virov, sredstev ali sredstev za osebno korist ali nadzor. Lahko se kaže kot kraja, goljufija, izkoriščanje, prisila, manipulacija ali ravnanje pod pritiskom, da bi storilci pridobili nadzor nad finančnimi sredstvi ali drugo lastnino osebe, omejili njen dostop do virov, zlorabili denar ali drugo lastnino ali jo drugače finančno izkoriščali ali spravili v finančno odvisnost od druge osebe.
Prva psihološka pomoč
Poslanstvo in naloga športnih psihologov je športnikom in trenerjem omogočati ustrezno psihološko pripravo na kvaliteten in strokoven način za njihove različne potrebe, od izboljšanja treningov, priprav na tekmovanja, do širše pomoči v različnih fazah športne kariere in povezovanje z drugimi vidiki življenja (npr. akademsko kariero, odnosi) ter odziv na krizne dogodke.
Športni psihologi se v okviru svojega dela ukvarjajo tudi z zaščito športnikov in zagotavljanjem varnega športnega okolja. Naloge športnega psihologa v okviru zaščite športnikov in zagotavljanja varnega športnega okolja so lahko:
- Preventiva, vključno z izobraževanjem športnikov, trenerjev in staršev o ustrezni komunikaciji, mejah v odnosih in prepoznavanju neustreznih vedenj; ter sodelovanje pri oblikovanju pravilnikov, smernic, protokolov, kodeksov ravnanja in drugih dokumentov povezanih z varnim športnim okoljem.
- Prepoznavanje tveganj in zlorab.
- Razvoj kulture varnega športnega okolja.
- Intervencija in podpora: podpora žrtvam, krizne intervence (ob razkritju zlorab in konfliktih), individualno svetovanje športnikom in delo z ekipo ter trenerjem
Športni psihologi so združeni v Sekciji za psihologijo športa Društva psiholgov Slovenije (DPS). Delovanje Sekcije športnih psihologov DPS podpirata Olimpijski komite Slovenije in Fakulteta za šport. Kontakti športnih psihologov so dostopni na spletni strani Sekcije za psihologijo športa (www.sportna-psihologija.si).
V začetku 2026 je bil med Ministrstvom za gospodarstvom, turizem in šport, Direktoratom za šport, Varuhom športnikovih pravic in Sekcijo športnih psihologov DPS vzpostavljen dogovor o nudenju brezplačne prve psihološke pomoči športnikom v primerih zlorab in drugih stisk v športnem okolju.
Projekti
Osnovni cilj projekta je opolnomočenje društev za razvoj varnejšega športnega okolja za svoje člane. Različna društva so na tem področju različno razvita, zato je potrebno najprej ugotoviti dejansko stanje. S tem namenom je del projekta usmerjen v razvoj samoocenjevalnega orodja, preko katerega bodo društva prejela povratno informacijo o smotrnih naslednjih korakih.
Na tej osnovi se bodo društva nato sama odločila, kaj in v kolikšnem obsegu bodo pripravljena izvesti prilagoditve (primeri: krepitev zavedanja o pomenu tematike med starši vadečih otrok, priprava etičnega kodeksa kluba ipd.). Skupaj s partnerji projekta smo za društva pripravili materiale in gradiva, ki jih lahko uporabijo pri svojem delu.
Erasmus+ projekt GRASS koordinira Olimpijski komite Portugalske, eden izmed partnerjev pa je tudi Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez.
Dodatne informacije: peter.dokl@olympic.si
Safe Harbour
Projekt povezuje evropske športne organizacije, nacionalne olimpijske komiteje in mednarodne športne zveze z namenom krepitve varnega, vključujočega in podpornega okolja v športu. Glavna cilja projekta sta razvoj poenotene klasifikacije nepravilnosti v športu ter oblikovanje poenotenega odziva na prijave.
Erasmus+ projekt SAFE HARBOUR koordinirajo Evropski olimpijski komiteji, eden izmed partnerjev pa je tudi Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez.
Dodatne informacije: peter.dokl@olympic.si
Projekt GUARD združuje izkušeno skupino strokovnjakov, med katerimi so psihologi, pedagogi, kriminologi, pravni strokovnjaki, športni administratorji in nekdanji športniki. Raznolika in strokovna ekipa aktivno sodeluje pri razvoju projekta z namenom postavljanja novih standardov na področju varstva otrok v športnih organizacijah.
Erasmus+ projekt GUARD koordinira Olimpijski komite Hrvaške, eden izmed partnerjev pa je tudi Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez.
Dodatne informacije: peter.dokl@olympic.si