3. februarja 2024 je tretje leto zapored v organizaciji MD Ventus potekalo tekmovanje v kategorijah modelov drsalcev F1N. Gre za modele, ki se jih spušča na roke in poizkuša doseči največjo višino ter najdaljši čas leta. V skladu s pravili je tekmovalec upravičen do devetih štartov, od katerih se pri skupnem seštevku upošteva tri časovno najdaljše mete. Letos so se organizatorji tekmovanja odločili, da dogodek izvedejo v nekoliko večji in višji dvorani, kar bo omogočalo višje, daljše in tudi zanimivejše lete. Tekmovanje je tako potekalo v športni dvorani Vojašnice Janka Vojka Premrla v Vipavi. Že ustaljeni kategoriji F1N pa se je pridružila kategorija prostoletečih modelov Hawker Hunter in sicer z namenom, da se tekmovanju lahko pridružijo tudi najmlajši.
Omenjeni kategoriji običajno predstavljata vstopnico v svet letalskega modelarstva. Četudi letala in tekmovanje izgledata zelo preprosto, temu v resnici ni tako. Potrebno je kar nekaj veščin in spretnosti – od natančnosti, vztrajnosti in poznavanja osnov aerodinamike, do prepričljive tehnike metanja, zato da se bo letalo dolgo časa obdržalo v zraku. Svojevrsten izziv predstavlja tudi teža letala. Gre namreč za zelo lahke modele, ki tehtajo od 8 – 12 g. Ko otrok uspe rokovati s takim letalskim modelom, dobi ključne temelje in mu je pot odprta v različne smeri – od letalskega modelarstva, jadranja, letenja pa vse do padalstva.
Tekmovanje je obenem predstavljalo tudi zaključek projekta Krepitev tehničnih veščin, ki se je v šolskem letu 2023/24 izvajal pod okriljem Letalske zveze Slovenije. Povod za njegov nastanek izhaja iz ugotovitve, da je v Sloveniji sorazmerno malo otrok, ki izkazujejo interes do tehnike oz. letalskega modelarstva. Eden izmed razlogov za to je zagotovo spoznanje, da se je ob količini ponudbe bolj dominantnih prostočasnih športnih panog, za katere se zdi, da za manj »časovnega« in »finančnega« vložka obetajo hitrejši »izkupiček«, otroku veliko lažje odločiti za kak drug konjiček kot tehniko, ki že od samega začetka zahteva veliko mero vztrajnosti, natančnosti in predanosti. V pomoč ni niti digitalizacija družbe, saj je mlade prikovala pred ekrane, namesto da bi jih zaposlila v delavnicah ali na letališčih. Zanimivo je tudi dejstvo, da v času t.i. enakovredne zastopanosti spolov, še vedno udejstvovanja v prostočasnih aktivnostih krojijo stereotipna prepričanja o tipično fantovskih oz. dekliških aktivnostih. Tako so dekleta v modelarstvu kot letalstvu prej izjema kot pravilo.
Projekt pa je poizkušal zapolniti tudi vrzel pomanjkanja ustreznega specifičnega znanja med osnovnošolskimi učitelji. Mnogi so namreč izrazili željo po tem, da bi se bolje seznanili z letalskim modelarstvom in bi tovrstno dejavnost lahko kvalitetneje približali otrokom. V ta namen je revija TIM mesečno objavljala načrte in usmeritve pri izdelavi letalskih modelov. Najbolj zagnane šolske okoliše bo Letalska zveza tudi finančno podprla pri nakupu opreme, kar naj bi doprineslo k lažji organizaciji in izvedbi modelarskih krožkov po osnovnih šolah. Številčna udeležba na tekmovanju, 48 modelarjev, od tega 33 mladincev iz 8 slovenskih in dveh hrvaških klubov, govori o uspehu projekta in dejstvu, da je letalsko modelarstvo lahko zanimivo tudi v dobi ekranov.
Pomembno mesto pri izvedbi projekta je odigralo domače modelarsko društvo, ki se vse od ustanovitve leta 2005 posveča prav izobraževanju otrok in tako skrbi za generacijski prenos znanja na področju letalskega modelarstva v Vipavski dolini. Omenjenega se je v nagovoru dotaknil tudi predsednik Letalske zveze Slovenije, g. Igor Eržen, ki je pozdravil zanimanje za to športno panogo in pomen vzgoje podmladka za nadaljevanje dolge in bogate tradicije letalstva, ki na naših tleh sega v čase Edvarda Rusjana. Do pred približno 10 leti je bilo modelarstvo zelo razvito po slovenskih šolah in klubih. Sledil je drastičen upad zanimanja. Vzroke je sicer težko določiti in so mnogoterni. Prav zato se je smiselno ozreti onkraj meja in pogledati, kako za promocijo tehniške kulture skrbijo drugje. Na Češkem in Slovaškem je tehnika dobro umeščena v šolski sistem, kar se odraža na velikem številu modelarskih navdušencev. Z dobro postavljenim sistemom navduševanja za tehniško kulturo se lahko pohvalita tudi Nemčija in Francija, kjer sicer nam poznanih začetnih kategorij, kot sta F1N in F1H, ne poznajo, saj vzgojo novih kadrov začenjajo kar z radijsko vodenimi modeli. Slovenci si delimo usodo s Srbi in Hrvati. Tehnika je manj zastopana v šolskem sistemu, posledično primanjkuje mentorjev. Najslabša je situacija v Italiji, kjer se zdi, da organiziranega sistema vzgoje prihodnjih letalskih modelarjev ni ne v šolah ne v klubih.
Toda dejstvo je, da lahko med razvitostjo posamezne države in zanimanjem za tehnično kulturo najdemo tudi mnoge vzporednice. Le to pa se začne pri najmlajših, ki se morajo najprej srečati z modelarstvom in ga potem tudi redno in kvalitetno razvijati, če želimo zagotoviti tako njegov obstoj kot tudi doprinos k skupni kvaliteti bivanja.
Dr. Melita Lemut Bajec
IZJAVE:
Jani, tekmovalec, 16 let: Pri modelarstvu razvijam svoje interese, preizkušam svoje zamisli, kar se lepo dopolnjuje z znanjem, ki ga pridobivam v šoli.
Jaka, tekmovalec, 12 let: Prav zaradi modelarstva lahko postorim tudi kaj sam doma.
Marko Lemut, organizator, MD Ventus: F1N je začetna kategorija, ki otroka, ki se zanima za tehniko, opremi z osnovami. Razčistiti mora s pojmi, kot so težišče, krilo, konstrukcija letala, ki so ključni za posameznikov nadaljnji razvoj v svetu modelarstva.
Igor Eržen, predsednik Letalske zveze Slovenije: Letalska zveza Slovenije si prizadeva nadaljevati dolgo in bogato tradicijo letalstva v Sloveniji. Mladina je naša prihodnost in želja nas vseh je, da nekoč zavzamejo naša mesta. Zato je potrebno mladim dati dovolj spodbude in jih tako vpeljati v našo sredo. Smiselno je torej, da svoj pot kot prihodnji letalci začnejo prav od malega prek malih modelčkov.
David Marc, predsednik MD Ventus: Čas, ki ga otrok porabi za izdelavo letalskega modela ali treniranje metov letala je kvalitetno porabljen čas. Poleg tega te kot modelarja težko prenesejo naokoli. Spoznati se moraš na les, lepila, kompozite, motorje, elektriko. Modelarstvo je torej pomembno pri vzgoji vseživljenjskih veščin.
